Eriksonova teorija odra opisuje, kako ljudje zorijo v življenju in vpliv socialne interakcije. Podrobno preučuje različne izzive, s katerimi se bo vsak človek soočil v svojih razvojnih letih, vsaka faza pa se osredotoča na nasprotujoče si koncepte in je spremenjena glede na učenja.

Posebna zanimivost tega pristopa je v tem, da je mogoče faze preskočiti. Če posameznik v življenju enega ne dokonča, obvlada pa njegovo osnovo, preide na naslednjega. Izpuščena področja so prav gotovo lekcije, ki pa zanemarjene še vedno ovirajo nadaljnji napredek.

PRVA FAZA – GRADITEV ZAUPANJA

Začne se ob rojstvu in traja do osemnajstega meseca življenja, pri nekaterih pa se konča ob dopolnjenem prvem letu življenja. V tem obdobju namreč dojenčki razvijajo zaupanje do staršev in najožjih družinskih članov, pri čemer se zanašajo na percepcijo zadovoljevanja lastnih potreb. Takrat se že začne prebujati občutek pomanjkanja skrbi, če je ta zares zanikana.

Najpogosteje se pojavi v primerih zanemarjanja, saj se na ta način otroku jemlje optimizem. Takšna perspektiva postane kasneje bolj dominantna in otroci, ki tega koraka ne obvladajo, bodo v prihodnosti težko zaupali drugim, pa tudi varovali.

DRUGA FAZA – OBLIKOVANJE AVTONOMIJE ALI DVOMA

Znana tudi kot otroška faza, traja približno do tretjega leta starosti. V tem obdobju se otrok začne učiti samostojnega izvajanja določenih dejanj in za uspešnejši napredek potrebuje podporo in pohvalo. Odobravanje njegovega vedenja vpliva na samozavest in oceno pravilnega vedenja, zato se otrok hitreje osamosvoji.

Tisti, ki v tem obdobju ne čutijo koristi od pohvale in sodelovanja staršev, začnejo dvomiti v lastne sposobnosti in se trudijo dobiti podporo drugih. Skozi življenje so pogosto manj neodvisni in težje dosegajo uspehe.

TRETJA FAZA – OBLIKOVANJE POBUDE OZIROMA PREBUJANJE OBČUTKA KRIVDE

Traja le dve leti, torej do petega leta. Gre za prisotnost ali odsotnost sistemov spodbujanja in podpore. Otrok je osredotočen na določene stvari in zastavljanje ciljev, stik z vrstniki pa je nujen, da zaznava izzive in čuti željo po prevzemanju pobude.

Če otrok oblikuje občutek, da njegova dejanja nimajo smisla (kot je nagrada, napredek) in je deležna samo kritike, bo razvil .

ČETRTA FAZA – OBLIKOVANJE SPOSOBNOSTI ALI INFERIORNOSTI

Izvaja v obdobju od šestega do enajstega leta. Otrok takrat večino časa preživi v šoli, z drugimi otroki ter spoznava in razvija lastne sposobnosti. Hkrati vidi svoje slabosti, zato naj učitelji in starši spremljajo otrokov razvoj, da bi spodbudili nadgradnjo že prisotnih lastnosti in pomagali zmanjšati otrokove pomanjkljivosti. Če ni zavedanja kompetenc, se bo otrok počutil malodušnega in manjvrednega v primerjavi z drugimi, ki hitreje napredujejo, in se ne bo naučil negovati svojega potenciala ali se zanj boriti.

PETA FAZA – OBLIKOVANJE IDENTITETE ALI USTVARJANJE ZMEDE

Obdobje prehoda iz otroštva v odraslost, natančneje obdobje pubertete, v katerem se človek nauči razumeti samega sebe in se začne usmerjati k ciljem za uresničevanje v prihodnosti. Med to izkušnjo je pogosto težko nadzorovati čustva, saj se v kratkem času naučimo različnih lekcij in spremenimo vedenjske vzorce, poskušamo ugotoviti, kateri so povezani z lastno identiteto.

Mnogi starši verjamejo, da se je treba v tej fazi obnašati strogo in odločno, zato otroku postavljajo omejitve. Takšen odnos pa praviloma negativno vpliva na otroka. Namesto da bi našel svoje, se začne identificirati s starševsko percepcijo, kar pogosto vodi v pobeg in težave.

ŠESTA FAZA – OBLIKOVANJE INTIME ALI IZOLACIJE

Pojavi se po adolescenci in temelji predvsem na oblikovanju tesnih odnosov. Tako prijateljstva kot partnerstva. Če se v tej fazi ne razvijejo želeni, kakovostni odnosi, skozi katere človek ponovno odkriva sebe in svet, se pojavi občutek osamljenosti, kar lahko povzroči izolacijo in oteženo komunikacijo z okoljem.

SEDMA FAZA – FAZA RAZMNOŽEVANJA

Zajema časovno obdobje od 30. do 65. leta starosti. Erikson je menil, da se posamezniki v tem obdobju biološko in sociološko osredotočajo na sklenitev zakona in širitev družine, pa tudi na doseganje kariernega uspeha.

OSMA STOPNJA – STOPNJA INTEGRITETE ALI OBUPA

Navezuje se na starost po 65. letu in se posveča predvsem . Refleksije v tej fazi običajno temeljijo na pogledu nazaj, prevpraševanju lastnih odločitev in oceni doseženega uspeha. Ljudje se delimo na tiste, ki so s svojim življenjem zadovoljni, menijo, da so izpolnili svoj namen in izpolnili določena pričakovanja. Prebujajo občutek integritete, zadovoljstva in spokojnosti. Drugi, ki se niti pri tej starosti ne morejo videti in niso uspešno rešili prejšnjih stopenj, čutijo strah pred izgubo življenjskega namena, nasploh izbrisa lastnega obstoja.

Čeprav je priljubljena, je imela ta teorija tudi svoje kritike, ki menijo, da se je Erikson preveč osredotočal na otroštvo in ozko zajel zadnji dve stopnji. Vsekakor pa so vodilo pri oblikovanju naše identitete in občutka vrednosti.